Male avanture: Foto zgodba s poti po Kraškem robu

Nisem si predstavljal, da bo Mala avanturo po Kraškem robu tako lepa in zanimiva. Razgledi so bili naravnost dih jemajoči. Ne samo na naravne znamenitosti, ampak tudi na istrske vasice, oljčne nasade in na impozanten viadukt Črni kal.

Pot sem začel v Ospu in se v dežju povzpel na Socerb, iz katerega se ob lepem vremenu razteza lep pogled na Tržaški zaliv. A vse kar sem videl, je bila meglena sivina oblaka. Na srečo se je vreme hitro izboljšalo, oblačnost se je dvignila in pri utrdbi nad Črnim Kalom sem začel zares uživat v razgledu, ki je trajal in trajal.

Najbolj izpostavljen in zanimiv del poti, ki vodi tik ob prepadnih pečinah, je med Črnim Kalom in Podpečjo, kjer znova naletimo na ostanek Beneške republike, na visok obrambni stolp, ki od daleč zgleda kot peč, in po katerem je vasica, ki leži tik pod njim, tudi dobila ime.

Nad Podpečjo, tik ob klifu, a v zavetju borovcev, ki so varovali šotor pred burjo, sem prebil noč. V soju luči je bil pogled proti morju še lepši. Lučke v Trstu, Kopru in na avtocestnem viaduktu so migetale in me navdajale s pozitivno energijo.

"Srečen sem bil, da sem v divjini, v miru in samoti, medtem ko mi pred nogami leži ves kaos običajnega življenja."

Naslednje jutri je bil čas, da se spustim s tega najbolj znanega dela Kraškega roba navzdol proti hrvaški meji. Mimo Zazida in prek Velikega Gradeža (enega izmed treh lahkih vzponov na poti), do mejnega prehoda Sočerga.

Tam so me pričakali prelepi spodmoli pod robom Velega Badina. Še zadnja češnja na vrhu torte Male avanture čez Kraški rob je bila Cerkev sv. Trojice v Hrastovljah. Ta kamnita primorska cerkev, obdana s taborskim obzidjem, je dom znamenitemu Mrtvaškemu plesu, freski iz konca 15. stoletja.

Čisto možno, da mi je bila Mala avantura čez Kraški rob tako všeč zato, ker sem se sprehajal pred domačim dvoriščem. Vendar je mešanica slikovite istrske pokrajine, divjine apnenčastih škrapelj in klifov tako navdušujoča, da nikogar ne bo pustila ravnodušnega.