Ko nas bremeni preobremenjenost

Zaključek leta, poslovnega in zasebnega, je ravno pravi čas za življenjske refleksije. Za premislek o tem, česa delamo preveč in česa premalo, čemu posvečamo preveč in čemu premalo pozornosti, za premislek o tem, kaj izboljšati, popraviti, spremeniti. Novodobni prebivalci našega čudovitega planeta smo se vedno bolj vajeni preveč obremenjevati tudi s temi vprašanji, zato bi bilo prav, da se konec leta vprašamo tudi o bremenih samih.

"Si nalagamo preveč? Smo res kos vsem svojim pričakovanjem? Živimo v senci svoje preobremenjenosti?"

Od januarja do decembra ima dan samo 24 ur

Preobremenjenost je na žalost zelo pogosto stanje posameznikov v moderni družbi in neredko tudi vzrok za razvoj številnih bolezni. Razlika med občasnim akutnim stresom, trajno izpostavljenostjo delovnim obremenitvam in stresnim situacijam ter kroničnemu stresu je namreč tista, ki iz dinamičnih in samozavestnih posameznikov ustvarja utrujene, fizično izčrpane in psihofizično izgorele ljudi.

Dan ima samo 24 ur in za našo dobrobit je vedno pomembneje, da znamo svoje potrebe in obveznosti v tem času ustrezno razporediti. Ne ure, ne bioloških, ne socialnih potreb (pravil) namreč ne moremo prelisičiti. Tudi v prazničnem decembru, ko sicer z veseljem prikimavamo sporočilom, povezanim s pomembnostjo preživljanja časa z družino in prijatelji, teh (osnovnih) življenjskih potreb ni moč zaobiti.

Decembra nas najpogosteje zaposlujejo:

• hitenje po nakupih,
• zaključevanje poslovnega leta,
• bežna srečanja,
• številni službeni sestanki,
• obiski.

Vse te aktivnosti postajajo vedno bolj planske, neosebne in formalne, s tem pa izgubljajo svoj osnovni pomen umirjenega in sproščenega druženja. Pa ne bi bilo treba, da je temu tako. Vsaj konec leta bi bilo treba bremena vsakdana organizirati tako, da odložimo skrbi in napetosti ter preprosto zaživimo v miru in radosti življenja.

Kakovosten čas, ki ga  preživimo z družino pomeni tudi za nas kvaliteto življenja. To je čas, ki je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranitev našega duševnega  zdravja.

Delati dobro ne pomeni delati preveč

Ljudje, ki velik del svoje energije posvečajo karieri, pogosto pretiravajo z delom. Nekateri to povezujejo tudi z med Slovenci dobro poznano pregovorno pridnostjo. Toda pridnost, s katero pretiravamo, pogosto, na žalost, ni dobra za naše zdravje, saj lahko vodi v pretirano obremenjenost, delovno izčrpanost z občutki ujetosti in nemoči, kasneje pa tudi v resnejša bolezenska stanja, ki jih spremljajo občutki razvrednotenja, sprememba vedenja in depresija, ki vodi v psihofizično izgorelost.

Izgorelost na delovnem mestu je zato, na žalost, vse bolj prepoznano stanje kroničnega psihološkega stresa. Najpogosteje se kronična utrujenost pojavlja v kontekstu permanentne zasedenosti – razmišljanje o delu - tudi ko nismo v službi, in preobremenjenost s številnimi zahtevnimi izzivi, ki vodijo v izgorelost, ki jo prepoznamo največkrat  na delovnem mestu.

Znaki izgorelosti so:

• depersonalizacija, ki se kaže kot zavračanje komunikacije, s ciničnim odnosom do dela,
• nezmožnost koncentracije,
• pomanjkanje motivacije in delovne vneme z občutkom neučinkovitosti, neuspešnosti,
• sledi umik iz vseh dejavnosti.

To je tako imenovani »burn out«, torej tisto stanje psihične, fizične in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajne izpostavljenosti prekomernemu stresu in preobremenjenosti, ki ji botrujejo dodatno še slabi odnosi in konflikti med sodelavci, prevelike delovne zahteve, težko dosegljivi časovni skrajni roki in slabo razviti mehanizmi boja proti stresu.

Preobremenjenost nas ne bo pripeljala daleč

Rezultati izgorelosti imajo negativne posledice tako na posamezniku kot tudi na družbi. Poleg zmanjšane učinkovitosti na delovnem mestu in pogostejšega koriščenja bolniškega staleža, pušča svoje posledice na različnih področjih zdravja.

Izgorelost je povezana tudi s »psihosomatskimi motnjami«:

• različne mišično kostne bolečine,
• bolečine v vratu, ramenih in križu,
• glavoboli.

Spremljajo jo lahko gastrointestinalni simptomi, najpogosteje v obliki bolečin v trebuhu, občutka napetosti in sprememb v odvajanju blata in »psihosomatskimi  boleznimi« s povišanim holesterolom in maščobami v krvi, sladkorno boleznijo tipa 2, debelostjo in metabolnim sindromom, kar vodi v povišano tveganje za srčno žilne bolezni.

Pomembne posledice pušča tudi na duševnem zdravju, z občutki ujetosti in nemoči. Izgorelost je včasih zelo težko ločiti od depresije, kljub temu je razlikovanje med njima ključnega pomena zaradi različnega pristopa k zdravljenju. Pri obeh se srečujemo s simptomi, kot so huda izčrpanost, pomanjkanje energije in zmanjšana učinkovitost, vendar so težave pri izgorelosti  vezane predvsem na delo. Izgorelost lahko predstavlja tudi povečano tveganje za razvoj depresije, prekomerno uživanja alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc in težave z nespečnostjo.

Kaj lahko naredimo, ko se zdi, da ne moremo narediti ničesar več?

Za preprečevanje preobremenjenosti lahko največ naredimo sami, tako pri sebi, kot pri soljudeh, sodelavcih, prijateljih. Nedavna raziskava, ki jo je Zavarovalnica Sava pripravila v sodelovanju z raziskovalno hišo Valicon je pokazala, da sta kar 2 od 3 Slovencev pri svojih bližnjih že opazila znake preobremenjenosti. Zavedanje pa na žalost ni dovolj. Za resen spopad s preobremenjenostjo in zasedenost s stalno ponavljajočim razmišljanjem o delu pri posameznikih je potrebno spremeniti življenjski stil, na nivoju družbe pa vrednotni sistem. Čarobno zdravilo ne obstaja. Prvi korak je prepoznavanje znakov izgorelosti in dejavnikov, ki jo povzročajo.

Pri lažjih oblikah izgorelosti lahko pomaga že nekajdnevni dopust, fizična aktivnost, zdrava prehrana, vlaganje v kvalitetne osebne stike in uporaba tehnik za obvladovanje stresa. Pri hujših oblikah izgorelosti pa je pogosto potrebna sprememba na delovnem mestu, pomoč strokovnjaka ali celo menjava delovnega mesta.

Nasvet za spopad s preobremenjenostjo in trajno zasedenostjo z delom je: »Vzemite si vsak dan eno uro miru - samo zase!"