Delati dobro pomeni deliti svoje srce

Ko decembra, in resnici na ljubo vedno pogosteje že kar novembra, zasvetijo praznične lučke in zacingljajo kraguljčki, se odpro tudi naša srca. Praznični december je močno povezan z izkazovanjem pozornosti, nežnosti in s pristno človeško toplino. V modernem času so decembrski prazniki bolj ali manj iskrena manifestacija tega, kar čez leto na žalost vedno pogosteje pozabljamo.

Za božič nismo vsi veseli in srečni

Odprta človeška srca pa lahko poleg sprejemanja nežnosti in pozornosti na žalost občutijo tudi poudarjen občutek osamljenosti, obremenjenosti in žalosti. V prazničnem času marsikdo še bolj poglobljeno čuti na primer neprijetno življenjsko situacijo, stisko ali osamljenost. Raziskave so pokazale, da je kar vsak drugi Slovenec v svojem življenju že kdaj čutil osamljenost, na žalost pa je veliko izmed teh takšnih, ki se z osamljenostjo borijo vsak dan.

Prijateljstva, partnerstva, dobri odnosi v družini so izjemno pomembni v našem življenju. Pogosto jih jemljemo za tako samoumevne, da se ne zavedamo njihovega pomena, dokler se ne srečamo z občutkom pomanjkanja močnih in dobrih vezi. Številne raziskave dokazujejo, kako pozitiven vpliv ima dobra socialna mreža na zdravje in življenje posameznika, vendar kljub temu prepogosto spregledamo osamljenost. Zavedati se moramo tudi, da osamljenost ni nujno povezana z dejanskim pomanjkanjem socialnih stikov in izolacijo, pogosto je pomanjkanje stikov subjektivno. Občutimo jo kot nemoč, odtujenost, diskriminacijo, zapuščenost, občutek drugačnosti in zavrnitve.

Z osamljenostjo se najpogosteje soočajo starostniki, prizadene pa lahko kogarkoli, ne glede na starost. Prav tako ogrožena skupina so otroci in mladostniki, ki si šele ustvarjajo svojo socialno mrežo.

Osamljenost je več kot le stanje duha

Pripadnost je ena od osnovnih človekovih potreb, enako kot so hrana, pijača ali spanje.

Občutek pomanjkanja pripadnosti oziroma osamljenost ima lahko številne negativne posledice za zdravje, saj je dokazan povzročitelj številnih bolezni. Študije so pokazale, da osamljenost napoveduje povečano obolevnost za različnimi boleznimi in povečano smrtnost, saj preko različnih mehanizmov vodi v hitrejše staranje telesa.

Kako velik vpliv bo imela osamljenost na zdravje, je v veliki meri odvisno od tega, kako jo doživljamo in koliko časa traja, saj je za vpliv na zdravje odgovorna tako samopodoba posameznika kot njegovo življenjsko okolje (predvsem dlje časa trajajoča osamljenost).

Med najpogostejšimi spremljevalci osamljenosti so socialna izolacija in psihofizična neaktivnost, tesnoba, tveganje za razvoj depresije in nagnjenost k samomoru, kakor tudi slabše kognitivno delovanje.

Osamljenost in z njo povezane duševne in vedenjske motnje vplivajo tudi na možganske in hormonske funkcije, ki vzdržujejo zdravo stanje telesa. Izkazalo se je, da osamljeni odrasli trpijo za izčrpanostjo, težavami z želodcem, glavoboli in težavami s srcem (kardiovaskularne bolezni) in da so pri njih imunske vrednosti (imunski sistem), ki preprečujejo vnetja, bistveno nižje kot pri ne-osamljenih.

Z osamljenostjo se lahko borimo

Načini, kako »obvladujemo« osamljenost, so sila preprosti. Veliko pomenijo pristni človeški stiki, čustvena podpora in pozornost, če jo izkazujemo osebno in pristno. Res veliko lahko storimo, če namenimo svoj čas tistim, ki takšnih stikov in pomoči pri praktičnih opravkih nimajo na pretek.

Tudi letos #DelimoBožič

Zavedamo se, da delati dobro pomeni deliti svoj čas in srce v službi, doma ter med znanci. Zatorej si zaposleni, sodelavci in partnerji Zavarovalnice Sava že drugo leto prizadevamo razvijati iniciativo #DelimoBožič čez cel december ter skozi vse leto.

Tudi letos bomo s projekti, srečanji in druženji z ljudmi prispevali svoj del k mozaiku boljše povezanosti med ljudmi v prazničnem času. Delite tudi vi božič, še posebej z ljudmi, ki jim čez leto ne posvečate dovolj pozornosti.