Male avanture: Ta foto zgodba je dokaz - Bela krajina je še lepša prav zaradi ljudi

Rad odkrivam nove kraje in neverjetno je, da pri skoraj tridesetih pomladih moja noga še ni stopila na belokranjska tla. Drugo Malo avanturo sem zato izkoristil, da sem končno obiskal ta kotiček Slovenije. Najbolj znana znamenitost Bele Krajine je nedvomno Kolpa, a želel sem videti še preostali dve značilni pokrajini, gozdove na zahodnem delu in tipično podeželsko ravnico v osrčju Bele Krajine. Skoval sem plan, da začnem v Črnomlju, grem čez hrib do reke, ob reki navzdol in nato zopet nazaj do Črnomlja.

Začel sem v ponedeljek ob sončnem vzhodu v Črnomlju. Cilj tistega dne je bila Poljanska dolina. Do nje sem prišel prek severne strani Tanče gore, skozi gozd, ki je kar žarel od življenja. Toliko divjadi na kupu še nisem videl. Pot me je vodila po starih opuščenih kolovozih, nekajkrat pa sem se moral prebit tudi skoti gosto poraščeno brezpotje, ki je dodatno začinilo avanturo. Na srečo hrib ni bil velik in do Predgrada v Poljanski dolini (ja, tudi v Beli Krajini imajo Poljansko dolino) ni bilo težko.

 

Če se le da, si za spanje poiščem prostor z razgledom. Tisto noč še posebej, ker je bila ravno polna luna in bi se zaradi tega ponoči videlo še daleč naokoli. Domačini so mi priporočili Kozice, razgledno točko tik nad Predgradom, od koder se razprostira neverjetno lep pogled na dolino dolino. Noč je bila čarobna, polna luna je svetila kot sonce in se bleščala v Kolpi.

Drugi dan, ko sem hodil ob reki, mi je bil najljubši. Reka mi je dajala občutek spokojnosti, žabe, ribe in ptiči so so veselo plavali in leteli, (opuščeni) mlini na nabrežju pa so spominjali na čase, ko je bila reka še veliko več kot le destinacija za oddih.

Nedvomno najlepši del je bila Najjužnejša slovenska pešpot od Radencev do Damlja. Pot ni bila zahtevna, večino časa je potekala tik ob reki v senci dreves, mivka pod nogami pa je skrbela, da me kolena niso bolela. Verjetno mi je ta del bil tako všeč tudi zato, ker mi je družina Lindič v Spodnjih Radencih pripravila slastne palačinke, ki so mi polepšale še tako lep dan.

Klišejski rek med avanturisti je, da ne obstaja slabo vreme, le neprimerna oprema. To sicer drži, ampak veliko raje hodim v soncu, kot po dežju! Popoldne so se začeli iznad Kolpe zgrinjati oblaki in začele so padati prve kaplje, ki so mi pospešile korak. Še pred mrakom sem se še vedno suh dokopal do gozdička iznad Vinice in v zavetju krošenj postavil šotor. Samo nekaj minut po tem, ko sem bil notri, so začele padat prve debele dežne kaplje.

Na srečo imam trden spanec in nimam pojma koliko je deževalo, a zjutraj sem se zbudil v megleno in mokro jutro, ki je bolj spominjalo na grozljivko The Blair Witch Project, kot pa na idilično slovensko podeželje.

Kot običajno je svetloba premagala temo in nad belokranjsko ravnico je znova zasijalo sonce. Mene pa je steza vodila do Krajevnega parka Lahinje, v katerem se je še enkrat izkazala pristna belokranjska gostoljubnost. V Pustem Gradcu sem naletel na Ano in Danijela Klepca, gospodarja Klepčevega mlina, ki sta mi ga ponosno razkazala. Je eden izmed redkih, ki še deluje.

Do Črnomlja je bilo samo še nekaj kilometrov po gozdovih ob

{ srce-za-svet link fix }

Z nami lahko stopite v stik na različne načine.

080 19 20 KLEPET E-POŠTA SPLETNI KLIC

ASISTENCA

Za pomoč v Sloveniji pokličite:

080 19 21

Za pomoč v tujini pokličite:

+386 2 618 05 20

Obvestilo

Spremenila so sae imena Infond skladov, ki jih ponujamo v okviru Naložbenih življenjskih zavarovanj. Odslej so vsa imena slovenska, s čimer želijo na Sava Infondu povečati njihovo prepoznavnost in značilnost. Ob tem pa pri 6 skladih še spreminjajo pravila upravljanja.

PREBERITE VEČ

Ponudba

Zelo ugodno

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje nam je izjemno pomembno. Vabimo vas, da si vzamete nekaj minut in izpolnite anketo o naši spletni strani. Vaše odgovore bomo obravnavali z največjo pozornostjo in se potrudili, da še izboljšamo vašo uporabniško izkušnjo na naši strani v prihodnosti.

PODAJTE MNENJE