Male avanture: Vodič po Velebitovi Premužićevi stezi

Letošnje Male avanture potekajo kot del projekta Predani korakom, družbeno odgovornim projektom  Zavarovalnice Sava. Odločili smo se, da pokukamo čez mejo in smo za prvo pustolovščino izbrali divji Velebit. 57 kilometrov pohoda po Premužićevi stezi od Zavižana do Baških Oštarij.

Brez kančka dvoma lahko rečem, da je to najlepši treking, ki ga sem ga opravil do sedaj.

Pot

Zavižan (parking) - Rossijeva koliba (bivak) - Alan (planinska koča) - Ograđenica (bivak) - Skropovac (bivak) - Visibaba - Baške Oštarije. Pot je zelo dobro markirana in položna. Najvišji vzpon je dolg približno 200 m, zato je pot primerna tudi za začetnike.

Prvi del poti (Zavižan - Alan)

Pot poteka po kraškem apnenčastem golem svetu in vsake toliko v senci dreves. Razgled pa se razprostira po divjih gozdnatih prostranih daljavah.

Treking po Premužićevi stezi ni bil od muh, pravi statistika! :-)

Pogled na Otok Pag.

Drugi del poti (Alan - Baške Oštarije)

Ta del mi je najlepši, saj se kar na enkrat odpre razgled na morje. Pot poteka po slemenu od koder se prekrasno vidijo otoki (Rab, Pag, Cres, Silba, Lošinj, Krk ...).

GPX track: Velebit Premuziceva staza.

Logistika

Najtežji del Premužićeve steze je zagotovo logistika, saj javni prevoz na začetek in konec parktično ne obstaja. Najlažje je pustiti avto ob morju in začeti v Gornji Kladi in se v štirih urah povzpeti do Zavižana na začetek Premužićeve steze. Na koncu v Baških Oštarijah pa štopati nazaj do morja in nato po magistrali do izhodišča. Z dvema avtoma je seveda vse skupaj veliko lažje.

Zahtevnost

Pot ni zahtevna, še posebaj, če se začne na Zavižanu. Na stezi skoraj ni omembe vrednih vzponov, saj je najvišji vzpon vsega 200 metrov.

Spanje

Po poti je veliko koč in bivakov. Spiš se lahko na:

• PD Zavižan
• Rossijeva koliba (bivak)
• PD Alan
• Ograđenica (bivak)
• Skropovac (bivak)
• Baške Oštarije (hotel in planinski dom)

Med poletnimi vikendi se zna zgoditi, da so bivaki polni, zato je pametno priti do njih že popoldne.

Hrana in voda

Razen julija in avgusta koče na poti (z izjemo PD Alan) niso odprte. Pot je zelo dobro markirana in položna. Najvišji vzpon je približno 200m in je zato primerna tudi za začetnike.so hrano je zato treba imeti imeti s seboj. Nekoliko večji problem je voda, saj je lahko v poletni suši zmanjka. V kočah jo lahko kupiš, vendar raje pokličite in preverite, če so koče zares odprte. Ob bivakih deževnice zaradi poletne suše lahko zmanjka. Pred bivakom Ograđenica stranska pot zavije proti obali (15 min) do Gornjih korit, kjer je izvir.

Nevarnosti

Kljub temu, da je Premužićeva steza zelo dobo urejena in vzdrževana, je to še vedno divjina. Na Velebitu živijo medvedje, volkovi, risi in gadi. A na srečo nihče od teh ni zares nevaren, če se človek drži napotkov. Za večje živali je pomembno biti dovolj glasen, da nas prej slišijo. Za kače pa je dobro imeti pohodne palice, gledati pod noge in predvsem se ne naslanjati na gole skale, na katerih se kače rade sončijo.

Signal za mobilni telefon

Ko se pot enkrat odpre proti morju, je signal za mobilni telefon večinoma dober. Na prvem delu ga mestoma zmanjkuje.

Uporabljena oprema

• Obutev: visoki pohodni čevlji
• Obleke: vetrovka, lažja pohodniška oblačila, toplejša oblačila za zvečer (hodil sem v začetku maja)
• Druga oprema: pohodne palice, čelna svetilka, gorilnik, podloga za spanje, spalna vreča, mobilni telefon, zemljevida Severni in Srednji Velebit (1:30 000, kupljena v Zagrebu), offline OpenStreetMap zemljevid in aplikacija na telefonu.

Tako, napotki bodo gotovo prišli prav. Zdaj pa le pogumno in pot pod noge!