Spoznajte delo zavarovalnega zastopnika

Delo zastopnika me preprosto veseli. Rad delam z ljudmi in zavarovalništvo sem sprejel kot način življenja. Delo zastopnika ni poklic, ki bi ga opravljal od 8. do 16. ure, ampak je fleksibilno in predvsem plačano po učinkovitosti. Sam si torej razporejam urnik, zadnje čase pa poskušam omejiti tudi nenujne klice v popoldanskih in večernih urah. V pisarni v Logatcu sva trenutno dva zaposlena, ki se nadomeščava v času bolniške ali dopusta, tako da delo teče nemoteno. Zavarovalnica Sava kot delodajalec mi nudi podporo, možnost dodatnega izobraževanja, neformalna druženja in nagradna potovanja.

Na Zavarovalnico Maribor, predhodnico Zavarovalnice Sava, sem prišel z 22 leti. Prej sem kot študent delal v gostinstvu in sem v zavarovalništvo vstopil po naključju. Sedaj že upokojeni zastopnik je takrat urejal zavarovanje mojega prvega avtomobila in me po kratkem pogovoru prepričal, da sem poskusil z delom zastopnika. Začetek je bil zahteven, saj sem začel »iz nule«. Kljub temu sem v 16 letih ustvaril portfelj, ki se mi zdi izjemno uspešen, ob tem pa sem vesel, da sem še vedno uspel ohraniti ravnotežje med kariero ter časom za družino, prijatelje in dopust.

Moje delo je tipično zastopniško. Na začetku sem večino strank dobil na terenu, kasneje pa sem jih navadil, da obnove sklepamo v pisarni ali pa na daljavo, kar mi omogoča večje število strank, kot bi jih lahko obdelal z obiskovanjem »od vrat do vrat«. Poleg sklepalnega dela mi nekaj časa vzamejo tudi pomoč strankam, ki se name obrnejo v primeru škod, obveščanje o poteku zavarovanj in ostala administrativna dela.

Čeprav ima fleksibilen urnik svoje prednosti in slabosti, sem se nanj zelo navadil, prav tako si težko predstavljam, da bi opravljal delo, ki ne bi bilo plačano od dejansko opravljenega dela (provizije). Kljub temu, da so stranke lahko zahtevne, včasih tudi negativno nastrojene proti zavarovalnicam, je delo z ljudmi zanimivo. Vedno je nekaj novega in nikoli ne veš, kako se bo prodajni pogovor zaključil. Všeč mi je tudi, da imamo zastopniki možnost doseganja nagradnega potovanja, ki ga ne bi zamenjal niti za višjo plačo.

Moj najožji sodelavec je samo eden. Z njim odlično sodelujeva, si med seboj pomagava in brez težav usklajujeva urnike. Enkrat na teden me v pisarni obišče tudi vodja prodajnega tima, s katerim sem sicer vsakodnevno v stiku in je top vodja. Širša ekipa je v Ljubljani.

V hecu bi rekel, da če bo »štartal iz nič«, naj gre raje počet kaj drugega. A če se nekdo vidi v tem poklicu, je vse mogoče. Je pa po mojem mnenju potrebnih vsaj 5 let, da nekdo, ki nima »podedovanega« portfelja, pridobi dovolj strank, da lahko od svojega dela živi. Ljudje zastopnike prepogosto vidijo kot ljudi, ki so veliko po lokalih in imajo veliko prostega časa, a marsikdo, ki poskusi, ugotovi, koliko polic je treba mesečno skleniti, in si raje poišče delo v zaledju prodaje.